Gorski tekači velikokrat opravimo treninge na naši najvišji gori, Triglavu. Vsak od nas si želi do vrha priti v najkrajšem času, zato so rekordni časi ekstremni; trenutno ima rekord v svojih rokah Nejc Kuhar (1h 30 min). O času obvestimo svoje tekaške kolege in se nekako med seboj izzivamo, da poskusimo preteči na Triglav še hitreje. Zelo si želim, da bi bilo nekoč tu organizirano tekmovanje z okrepčevalnicami, zaprto potjo med Planiko in Triglavom za ostale obiskovalce in z uradno meritvijo časov. Na žalost tekmovanje ni izvedljivo oz. bi pomenilo ogromen strošek.
Tako sta me prijatelja Marko Kavzar in Frenk Napast povabila, da skupaj napravimo neorganiziran tek na Triglav. Na facebooku smo objavili dogodek, izbrali primeren datum in povabili znance in tekaške prijatelje. Še do zadnjih dni nismo vedeli, ali bo prireditev uspela, koliko nas bo … upali smo na najboljše in se pustili presenetiti. Dobili smo tudi glavnega sponzorja tekmovanja – Mizarstvo Napast, seveda s Frenkom na čelu, ki nam je natiskal 22 lepih tekaških majic z logotipom tekmovanja. Udeležbo sta potrdila še ultra tekača Katja in Toni Vencelj, ki sta s seboj pripeljala pršut in lastno pivo Stezičar.
Zjutraj se nas je v mrzli Krmi zbralo kar lepo število tekmovalcev, nabralo se nas je okoli 15, nekaj nekoliko počasnejših, pa se jih je že prej odpravilo proti vrhu. Vzdušje je bilo prijetno, zbrali smo se sami dobri in prijetni ljudje. Nekaj minut čez 8. uro smo se s Krme preko Konjskega sedla, Planike in malega Triglava vsak po svojih najboljših močeh pognali na Triglav. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, 
razgledi so bili čudoviti, zeblo nas prav tako ni. Prvi je na vrh pritekel Simon Novak s časom okoli 1h 39min, za njim je vrh dosegel Gregor Mlakar – 1h 45min, tretji pa je bil Bojan Ambrožič s časom 1h 49min. Sledilo je nekaj odličnih tekačev, z Janezom pa sva vrh dosegla v 2 urah in 12 minutah. Večina je s progo opravila v manj kot treh urah, nekaj pa jih je prvič osvojilo Triglav s povratkom v dolino v enem dnevu, kar je tudi lep uspeh. Pravzaprav je bil namen tekmovanja druženje in uživanje, štoparica pa naj ne bi igrala večje vloge.
Na vrhu smo si čestitali, poslikali in izmenjali nekaj besed, potem pa smo stekli nazaj dol do Planike, kjer smo si privoščili krajši postanek. Zabava pa se je začela ob prihodu v dolino. Vsak je prinesel nekaj za pod zob, imeli smo mize, stole, muziko, glavna za pojedino pa sta bila Katka in Toni, ki sta s seboj pripeljala malo manj kot celo kuhinjo. Spoznala sem nekaj izjemno prijetnih ljudi, tekačev, hribolazcev, avanturistov … Beseda je stekla, prav tako super okusno domače pivo in imeli smo se res super. Končno smo se na kupu nabrali vsi udeleženci teka, bilo nas je okoli 25.
Prireditev smo izpeljali ravno na moj rojstni dan in moram reči, da ne bi mogla nikjer lepše praznovati kot v gorah v taki super družbi s tekmovalnim pridihom. Prireditev je uspela zelo dobro, veliko bolje kot smo pričakovali. Zahvalit se moram prav vsem, ki so prišli, se zabavali z nami, še posebej pa soorganizatorjema Frenku in Markotu in glavnima krivcema za uspel piknik Katki in Toniju! Upam, da se vidimo tudi naslednje leto.
Več fotografij si lahko ogledate tukaj.
Karmen Klančnik 