V petek je v sosednji Italiji potekal 4. krog svetovnega pokala, in sicer sta bili na sporedu posamična in šprint tekma. Tokrat sem se udeležila le klasike, šprinte pa sem na žalost naslednji dan zaradi logističnih težav izpustila. Z Nejcem sva se tja odpravila že en dan prej, da sva si šla pogledat progo. Ta ni bila nič kaj prijetna, saj je bila večina vzpona speljana po dolgočasni položni cesti, spust pa skozi gozd po zoprnem pomrznjenem snegu. Na tekmovanje sem bila dobro pripravljena, kar je pokazal tudi začetni vzpon. Držala sem se mesta okrog deseterice, a na žalost je bil spust zame pretežak. Poleg tega zadnje čase čutim neprijeten strah pred spusti in ne pokažem niti tistega, kar bi sicer lahko. Četudi so me navzdol prehitele skoraj vse tekmovalke, se nisem vdala in nadaljevala s tekmovanjem, saj sem verjela, da lahko še nadoknadim izgubljeno. Ponovno je sledil precej položen vzpon po gozdu in motivacija je začela upadati. Vožnji navzdol in slalomiranju skozi gozd bi težko rekla smučanje. Tako pred zadnjim vzponom nisem videla smisla v nadaljevanju in odstopila. Če pomislim nazaj, je bila to pametna odločitev. 
Tudi taka tekmovanja pridejo, a k sreči se od teh največ naučiš. Ne zdi se mi smiselno, da nadaljujem s klasikami, dokler ne dobim nazaj suverenosti pri smučanju navzdol. Mogoče pa potrebujem le nekaj počitka. Udeležila se bom kakšne vertikalne tekme in tekme na domačih tleh, ki so mi vedno v veselje in mi dajejo vzpodbudo za naprej.
Naslednji dan smo imeli v Lomu pod Storžičem državno prvenstvo v vzponu. Take dirke seveda obožujem in veselila sem se boja z našimi zelo dobrimi veterani. V ženski kategoriji sem zmagala in postala državna prvakinja.
V nedeljo pa je sledila še tekma v parih, prav tako v Lomu pod Storžičem. Nastopila sem skupaj s Klaro, mlado in zelo perspektivno turno smučarko. Užitek je bilo tekmovati po mehki in slikoviti progi nad Javornikom v družbi nasmejanih ljudi. Tudi tu sva osvojili naslov državnih prvakinj. Napak ni bilo veliko in verjamem, da Klara lahko dosega visoke uvrstitve, če bo le še naprej pridno trenirala.
Težak, a zabaven vikend tekmovanj. Priznam, nekoliko pa sem utrujena. Naslednjo soboto bom stopila iz smučk v tekaške copate, čaka me namreč večerni vzpon po najstrmejši smukaški progi – znamenitem Streifu – od cilja do starta v Kitzbuhelu.
Karmen Klančnik 