Teka na Ratitovec sem se udeležila že večkrat, proga pa mi nikoli ni bila pri srcu, saj zajema veliko menjav ritma. Nasploh ni ne strma, ne položna; naklon je tak, da ne veš, ali bi bil hitrejši, če bi tekel, ali če bi hodil. Prav zato se mi Ratitovec zdi še posebej težak. Po lanskem kuhanju v soncu sem se odločila, da na tej tekmi ne bom nastopila več.
Letos je bilo vreme primernejše, tekma je štela za državno prvenstvo, meni pa manjka še nekaj bolj intenzivnih treningov in motivacije, ki jo je moč dobiti le na takšnih preizkušnjah. Zato sem se odločila, da bom nastopila. Vzdušje pred tekmo je bilo mirno, za spremembo pa smo štartali izjemno počasi. Na začetku sem skušala ohranjati stik z Ano, a mi je na ravninskih delih in spustih kmalu pobegnila. Držala sem svoj ritem v visokih obratih. Na vrh sem prišla celo 3 sekunde hitreje kot lansko leto in zasedla drugo mesto v ženski konkurenci.
Nekako se za to sezono ne morem opredeliti, na katerih tekmovanjih bi rada nastopila. Cilji so bili postavljeni, a se iz dneva v dan spreminjajo. Prioriteta so še vedno strmi vertikali, ki sem jim dodala še nekaj trening tekem. Čutim, da to potrebujem, saj mi tekmovanja ponujajo dober trening in boljšo motivacijo za naprej. Tako sem se odločila, da bom v začetku julija nastopila na evropskem prvenstvu v Arcu (gor-dol).
Karmen Klančnik 