Pred štirimi leti je bila to moja prva gorsko-tekaška tekma, ki me je s konfiguracijo terena in lepotami pokrajine navdušila za ta šport. Prav tako mi disciplina vertikal kilometer najbolje ustreza, sploh če je proga strma. Tekme sem se nato udeležila še dve leti nazaj, ko sem zasedla drugo mesto.
Tako sem se tudi letos z veseljem udeležila vertikala v Reziji. Ponovno so bile napovedane visoke temperature, kar mi nikakor ne ustreza, zato sem poskušala to odmisliti, in razmišljati o čem drugem. Na štartu nas je bilo kar veliko Slovencev, in to dobrih. Kot po navadi, smo se po poku pištole zagnali v breg. Nekateri so kmalu ugotovili, da je tempo za njih prehiter in so upočasnili, zato je bilo treba prehitevati. Že kmalu sem tekmicam ušla naprej in si pridobila kar lepo prednost. Časa za varčevanje z močmi ni bilo, saj se je teren proti sredini kar močno postavil pokonci. V cilj sem pritekla kot prva ženska z nekaj minutno prednostjo.
Če zaključim: lepa tekma, odličen nastop, dobra družba, pa še fajn izlet smo imeli. Sezona je na vrhuncu, do konca julija me čakajo še trije vertikali, naslednji že ta teden v Canazeiu, potem Grintovec in Redbull K3.