Limone Extreme VK, 15. 10. 2016

Ukvarjati se z nečim posebnim, s tistim, v čemer marsikdo ne bi mogel uživati. V kolikor najdeš užitek, s tem pride tudi napredek. V mojem primeru je to ljubezen do gora, gorskega teka in vsega, kar je s tem povezano. Tako je za mano še ena zanimiva sezona in skok eno stopnico višje od preteklega leta.

Zadnja pomembnejša tekma na mojem koledarju je bil vertikalni kilometer v Limone-ju pri Gardskem jezeru. Želja po nastopu je bila velika, saj so se temperature le nekoliko spustile, kar mojemu telesu pri premagovanju višinskih metrov še kako ustreza. Prav tako je forma ob vnaprej planiranih treningih še malo poskočila. Finalne tekme svetovne serije v vertikal kilometru, kjer se tradicionalno zbere vsa smetana, res nisem mogla zamuditi.

Naneslo je, da sem se na pot odpravila sama. Zaradi deževne napovedi v petek nisem prav nič hitela z odhodom in v Limone prispela le 2 uri pred štartom. Že samo zaradi čudovite lokacije se splača odpraviti v tisti konec. Dvigovanje gora neposredno iz obale Gardskega jezera in turistična mesteca so bila tudi v temnem deževnem dnevu izjemno lepa. Kako lepo mora biti šele v sončnem vremenu!

img_20161014_170836

Iskanje “race offica” in štartnega mesta v pelerini ni bilo prav nič prijetno. Izvedela sem, da bomo štartali vsi skupaj in tekli po alternativni progi. Proti štartu in na ogrevanje sem se odpravila le slabe pol ure prej, saj je tako močno deževalo, da so bile cunje in copati v trenutku namočeni in težki. Srečala sem še Nejca in Luka, s katerima sem spregovorila par besed, nato pa so tekmovalci prav počasi začeli teči v neko čudno smer in skozi prireditveni šotor. Seveda so tudi nas “poterali” noter. Vse skupaj se mi je zdelo čudno, nič še ni šlo zares, trema ni nič naraščala, zato sem oblečena v vetrovko le čakala skupaj s tekmovalci in opazovala, kaj se bo zgodilo. Ok, kar naenkrat je počila štartna pištola, sama pa sem stala med zadnjimi v vrsti. Zelo neugodno za dobro pozicijo na koncu. Skozi mesto po ulicah sem se prebijala in “komolcala” med tekmovalci, da bi se hitro prebila naprej. Postalo je vroče, med hišami je bilo bolj malo zraka, zato sem se ubadala s slačenjem svoje namočene vetrovke, ki se je lepila po telesu. Dobro, po parih minutah se je le malo razredčilo in pred seboj sem opazila tekmovalke moje vrste. Nekaj deklet nas je teklo skupaj po široki betonski poti, ki je večkrat prečkala kakšen potok. Kar naenkrat je vse skupaj postalo težko. Noge so postale težke, motila me je težka namočena majica, tudi vetrovka (ki je na takih tekmah obvezna), na živce mi je šla čelna svetilka, ki je od sebe dajala bolj malo svetlobe in motilo me je celo, da diham zatohel zrak, ki so ga izdihali moji sotekmovalci. Dve tekmovalki sta mi ušli naprej. Po polovici pa se je vse skupaj obrnilo v pozitivno smer. Kar naenkrat sem se počutila lahka kot perešček, razmišljala sem, kako hitro moji eritrociti razvažajo kisik do vseh celic v telesu, kako lep je prepaden pogled v dolino in kako super občutek je dohitevati sotekmovalce. Strele in grmenje sta mi dala še dodatno motivacijo. Drugo polovico sem v celoti pretekla. Ujela in prehitela sem Sereno Vittori, proti koncu pa sem dohitela še Beatrice Deflorian, ki mi je ušla le za 2 sekundi. Zame sta to dve odlični in težko ujemljivi tekačici. V cilj sem prišla spočita in zadovoljna. Končala sem na 9. mestu, kar je zame super rezultat. Hitro smo stekli v dolino po suhe cunje, potem pa na zaslužene testenine. Mene je čakala še nekajurna vožnja domov.

14711670_1314304355248581_3666878220165312902_o

Če povzamem, sem z letošnjo sezono zelo zadovoljna. Pet vikendov in pet težkih tekem v juliju s K3-jem v zaključku, reprezentančni nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu in jesen, ki je bila zaznamovana z odličnim nastopom v Planici, z rekordom na Storžiču in seveda tretjim mestom v zaključku svetovnega pokala na Šmarni gori. Mislim, da si sedaj zaslužim nekaj pavze v smislu napornih treningov in si lahko do prvega snega privoščim uživanje v gorah in v teku s kakšno družabno tekmo za začimbo. Še enkrat pa najlepša hvala, da me podpirate pri mojih podvigih, saj me vsaka pohvala motivira za še boljši rezultat. Prav vesela sem, da sem lahko v tako prijetni tekaški družbi.

images

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s