Na pustni vikend se je v Švici v majhni vasi Les Marecottes odvijalo evropsko prvenstvo in 3. krog svetovnega pokala v turnem smučanju. Tja smo se z avtom odpravili Nejc, Mike, Iztok in jaz. Kot majhni in revni državi so nam organizatorji ponudili brezplačna ležišča in tuše v zaklonišču, ki je bilo sicer temno in na prvi pogled nekoliko strašljivo, a je bilo zelo udobno in mirno, imeli smo vse, kar smo potrebovali. V petek je bila na sporedu individualna tekma, v soboto vertikalna, v nedeljo pa šprint. Ko smo prispeli, nas je v gorah pričakala pravljica s kar nekaj centimetri novega snega. V četrtek smo šli preverit teren, se spočili in pripravili na tekmovanja.
Za individualno tekmo sem bila zelo dobro pripravljena tako fizično kot psihično. Štartala sem zelo dobro, bila sem močna, zmotilo me je le pretoplo vreme. Na koncu prvega vzpona sem bila med najboljšo deseterico, a je bil na žalost spust po svežem, mehkem in razritem snegu zame pretežak. Noge so bile prehitro utrujene, zato sem vozila počasi in preveč po pameti. Na vzponih sem pridobivala, sledilo je tudi nekaj zanimivih »pešakov« po strmih terenih. Na spustih sem si vzela preveč časa, zato boljšega mesta od 21. nisem mogla zasesti. Z nastopom nisem zadovoljna, kljub težki tekmi pa sem uživala v borbi z najboljšimi tekmovalkami sveta v lepi sončni kulisi.
Največ sem pričakovala od vertikalne tekme, saj šteje le surova moč in vzdržljivost, tehnika je sekundarnega pomena. Ker je bilo na štartu premalo prostora za skupinski štart, smo tekmovali po principu kronometra na 20 sekund. Štartala sem zelo dobro in kar v teku že kmalu prehitela dve tekmovalki, kar mi je dalo še večjo motivacijo. Do vrha sem držala močan, enakomeren tempo, s srčnim utripom na maksimumu. Semafor je na koncu pokazal 9. mesto, s čimer sem zelo zadovoljna!
Na nedeljskem šprintu se nas je na štartu pojavilo kar 35 deklet. Cilj je bil popraviti slab rezultat s prejšnjega svetovnega pokala. V kvalifikacijah sem naredila nekaj drobnih napak, a sem se suvereno prebila v četrt finale, kjer sem v skupini šestih štartala s petim rezultatom, skupaj z najboljšo Laetitio Roux. Izbrala sem si dobro štartno mesto, zaštartala na polno in vodila do prve menjave. Šlo je do roba moči, tako na vzponu kot na spustu. Kako nor občutek! Poznalo pa se je, da menjav še nisem dobro izpilila in sta me do vrha prehiteli dve tekmovalki. Končala sem kot tretja v svoji skupini in le za mišjo dlako je zmanjkalo, da bi prišla v polfinale. S 14. mestom na evropskem prvenstvu sem zelo zadovoljna. Dokazala sem si, da znam tekmovati, za motivacijo pa potrebujem skupino močnih sotekmovalk.
Imeli smo se lepo, navezovali nove stike, spoznavali nove kraje in se zabavali. Še ena polnovredna izkušnja! Sedaj me čakajo treningi in kakšno tekmovanje na domačih tleh, že čez 14 dni pa nov krog svetovnega pokala v Transcavallu, kjer sta na sporedu individualna in šprint tekma.
Karmen Klančnik 