Reisseck Wadlbeisser – tek po 8971 stopnicah, 30.5.2015

Ste že slišali za tek po stopnicah? Po navadi tovrstne tekme potekajo v visokih stolpnicah in so bolj popularne predvsem v tujini, kjer premorejo takšne zgradbe. V Sloveniji ima najvišja stolpnica okoli 550 stopnic. Danes pa se nas je nekaj Slovencev podalo na tekmovanje v Avstrijo v bližino Špitala po kar 8971 stopnicah. Tekma poteka po stopnicah ob gorski železnici, ki so namenjene vzdrževanju le te. Proga je zelo strma in že od samega začetka dobesedno “grizeš” do vrha. V le 3,5 kilometrih se je nabralo kar 1518 višinskih metrov. Tekmovanje poteka po principu kronometra, kar pomeni, da tekmovalci štartajo posamezno, v razmaku pol oz. ene minute. Take tekme mi niso ravno pri srcu, saj ne veš kako hitri so ostali in moraš sam držati nek tempo.

Te tekme sem se udeležila že tretjič, in vsakič se mi je zdela nekaj posebnega. Lani mi je za tretje mesto zmanjkalo pičlih 8 sekund, zato sem si letos zadala cilj izboljšati čas in stopiti na zmagovalni oder. Štartala sem med boljšimi tekmovalci, saj so nas razvrstili glede na lanski čas. Najprej sem pospešila in že po nekaj metrih začutila težke noge. Tempo sem malo spustila, saj sem vedela, da me čaka še dobra ura tega “trpljenja”. Ker pred teboj ni tekačic, ki bi jih lovil, težko držiš taktičen tekmovalni tempo. Tako sem na prvih dveh tretjinah kar malo zaspala. Ura mi je napovedovala slabši čas od lanskega, zato sem vmes kar malo obupala. Nato me počasi dohitel eden od tekmovalcev, ki sem se mu odmaknila kar med tirnice. Opazila sem, da mi ta podlaga bolj ustreza, zraven pa si pomagam lahko še z jeklenico. Tako je on narekoval tempo in sem nadoknadila izgubljeni čas, na cilj pa prišla v času 1h 9min, kar je dobri dve minuti bolje od lani. Tako mi je uspelo stopiti še na eno stopničko višje – na tisto na zmagovalnem odru, in sicer na drugo. Verjamem, da se bom te tekme z veseljem še kdaj udeležila.

Naslednji teden me čaka tek na Ratitovec, ki  šteje za točke slovenskega in svetovnega pokala, hkrati pa je izbirna tekma za nastop na evropskem prvenstvu. Vedno bolj se mi zdi, da se lahko uvrstim med prve štiri Slovenke, kar bi pomenilo vstopnico za EP. Prvotno za letos tega ni bilo v planu, ker se mi je zdelo nedosegljivo, pa vendar opažam kar dober napredek od lani, zato bom zelo vesela, če mi uspe!

 

Pred Reisseckom dvakrat na Storžič

En dan po tekmovanju na Čaven sem si vzela prost dan, naslednja dva dneva pa sta bila rezervirana za nabiranje višine in pripravo nog na dolg in strm vzpon po skoraj 9000 stopnicah, ki vodijo ob zobati gorski železnici. Tu bo namreč 30. maja potekalo tekmovanje po principu kronometra.

V torek sem svoj trening začela nad Bašljem in šla po najbolj strmi poti na Storžič. To je lovska pot, kjer sem opravila slabih 1400 metrov višinske razlike, pot pa je skoraj ves čas zelo strma. V sredo pa sva z Janezom štartala v Povljah, šla do Velike Poljane, od tam pa čez Psico na Storžič. Ta pot je malo daljša, počasnejša in ponekod je treba poplezati. Opravila sva nekaj več kot 1500 m višinske razlike. Spust sva opravila mimo Javornika.

Noge so po dveh dneh kar malo utrujene, sploh zaradi spustov in strmih vzponov. Sledi 2 dni tekaškega počitka, v soboto pa napadam 9000 stopnic, kjer bomo opravili le nekaj več kot 3 dolžinske kilometre in več kot 1500 m vzpona. Ker se mi prejšnja leta za las ni izšlo s stopničkami, letos ciljam na vsaj tretje mesto med ženskami.