Nimaš vsak dan priložnosti nastopiti na Evropskem prvenstvu. Čeprav v disciplini gor-dol, ki ni ravno moja disciplina, toda tekmovanje je le na visokem nivoju in spodobi se, da zagrabim vsako tako priložnost.
Z nepopolno ekipo smo se v četrtek namestili v hotelu tik ob Gardskem jezeru. Pričakalo nas je močno sonce z visokimi temperaturami. Čeprav od sebe na tem tekmovanju nisem mogla pričakovati visokih mest, sem ob ogledu proge dobila nekaj več motivacije. Proga je bila zelo razgibana, speljana skozi mesto, nato pa po stopnicah, raznovrstnih poteh in ostanki obzidja proti gradu. Tudi
spusti so bili na nekaterih delih precej strmi in ovinkasti, zadnji del pa je bil speljan celo po stopnicah navzdol. Drugi krog je imel sprva travnato podlago, nato skale in grušč, za konec pa beton in asfalt. Proga je bila tako razgibana in slikovita, da sem na ogledu zelo uživala. Skrbela me je samo vročina, ki niti ponoči ni popustila. Naslednji dan je sledil kratek iztek, popoldan pa sprevod in otvoritev.
Na dan tekme so se oblaki počasi začeli nabirati skupaj in prav vesela sem bila prvih kapelj dežja, ki so vsaj malo ohladile ozračje. Na poti do starta in med ogrevanjem je začelo celo liti, kar pa mene ni prav nič motilo. Med glasbo smo malce nepričakovano zaslišali pok pištole in zapodili smo se med ulice. Želela sem se zadržati na dobri poziciji, vsaj nekje v sredini, saj so kmalu sledile ozke stopnice, kjer smo se zaradi gneče upočasnile. Dež je takoj po startu ponehal in od tal se je dvigala vročina. Nekje na progi so nam za osvežitev pripravili kar vodni top. Drseča podlaga je še dodatno popestrila tekmovanje. Tempo je bil seveda hud in kmalu so me tekmovalke na položnih delih začele prehitevati. Vseeno sem dala vse od sebe, tempa nisem popuščala in napadala na “mojih” delih, se pravi na stopnicah in skalah. V cilj sem pritekla zadovoljna, na 38. mestu od 52 tekmovalk.
Popoldan je sledilo zasluženo namakanje v Gardskem jezeru, podelitev medalj in gala večerja. Za mano je še ena super izkušnja, bivanje med prijetnimi ljudmi, in čeprav sem dolgo oklevala, ali bi sploh šla na tekmovanje, mi danes ni prav nič žal!