Nikoli si ne bi mislila, da bo ta tekma ena najpomembnejših letošnje sezone. Šteje namreč za državno prvenstvo, za točke slovenskega pokala, za točke svetovnega pokala, prav tako pa je bila izbirna tekma za nastop na evropskem prvenstvu na Madeiri. V reprezentanco so se uvrstili prvi štirje z vsake kategorije (mladinci, mladinke, člani in članice).
Teka na Ratitovec sem se udeležila že tretjič, pa mi proga tu nikoli ni bila všeč. Na začetku si s Podlonka sledijo daljši odseki ravnine v kombinaciji z nekaj krajših vzponov, vse dokler se proga ne priključi rekreativni trasi v Prtovču. Že te menjave ritma so me kar dobro izmučile. Od tam sledi krajši spust, nato pa do vrha približno enakomerna strmina, ki je ravno v takem naklonu, da ne veš, ali bi tekel ali hodil. Če ne tečeš konstantno, kar hitro začneš zaostajati za ostalimi tekmovalci. Sama sem veliko bolj navajena strmejših poti, kjer v poštev pride močan pohodniški korak. Ker se zavedam svojih minusov, sem letos veliko delala na tem, da se izboljšam, a očitno še vedno ne dovolj. Prav tako tu vedno pripeka sonce, na progi je grozno vroče, kar mi še posebno ne ugaja, saj sem bolj zimski človek. Ratitovec pa ostaja Ratitovec, proga bo tu vedno ista – težka, vroča in meni osebno “grda”. Zato sem bila na cilju kar nekoliko slabe volje. Vseeno moram biti zadovoljna s svojim napredkom v času, saj sem lanski čas izboljšala za točno dve minuti.
S časom 55 minut in 43 sekund sem se uvrstila na 6. mesto v absolutni ženski konkurenci oz. na 4. mesto med Slovenkami, kar najbrž potrjuje moj nastop na evropskem prvenstvu. Tak podvig pa zame predstavlja precejšnji strošek, zato sem v intenzivnem iskanju sponzorja oz. dodatnega dela.