Grintovec ima v mojem srcu posebno mesto. Premagati skoraj 2000 višinskih metrov v malo manj kot 10 km ni lahko; in prav res je, da je vsak ki premaga Grintovec, kralj!
Tekme sem se udeležila že četrtič, vsakič dobro pripravljena in z lepimi rezultati, saj mi proga zelo ustreza. Tudi letos je bil Grintovec glavni cilj sezone. Po lanski zmagi sem ga še toliko težje pričakovala, pridno trenirala in pazila na prehrano. Dobri rezultati so se začeli kazati že na prejšnjih dveh tekmovanjih v vertikal kilometru, zato nisem dvomila v to, da lanski čas (1h 42 min 36 sec) lahko še izboljšam. Na štartni listi sta bili zapisani še dve odlični tekačici, dobitnici kolajn z velikih tekem, Antonella in Lucija, za kateri smo vedeli, da se bosta udarili za najvišjo stopničko. Vedno sem vesela dobrih tekačic z raznih dežel, zmagati v drugi ligi nobenemu ne pomeni kaj dosti.
Vreme z žgočim soncem in visokimi temperaturami tekačem ni bilo pogodu, zato pa so toliko bolj uživali navijači ob progi, ki te kar ponesejo na vrh, brez njih pa tekmovanje ne bi bilo to kar je. Štartala sem nekje v sredini in po pameti pretekla 3 km ravninskega dela, ki mi je vedno odveč. V breg po ozki stezici tekmovalcev ni bilo lahko prehitevati, višje pa smo se nekoliko lepše razvrstili. Zdelo se mi je, da je tempo zelo dober in da me sonce sploh ne izčrpava tako močno. Nekaj požirkov vode na okrepčevalnicah je dobro delo, a vseeno nisem mogla nadomestiti izgubljene tekočine. Na sedlo sem pritekla s časom nekaj več kot 1 h 1 min, zraven pa so mi sporočili, da je Lucija le minuto in pol pred mano. Nad sedlom je moj del, kjer bi lahko še malo dodala, a zgodilo se je ravno obratno, nenadno me je začelo pobirati. Vseeno sem zelo uživala v tistih skalah, bila sem varna na 3. mestu. Čas pa je bil na koncu kar dosti slabši od lanskega, toda to mi ni pokvarilo veselja, saj so bili časi večine tekmovalcev zaradi vročih temperatur kar dosti slabši v primerjavi s prejšnjimi leti.
Po pričakovanjih sem zasedla zame odlično 3. mesto, s čimer sem zelo zadovoljna. Še enkrat moram ponoviti, da je tek na Grintovec res nekaj posebnega, Papežovi s pridno in nasmejano ekipo pripravijo nepozaben dogodek. Zato še enkrat velika hvala vsem pomagačem ob progi in v dolini!
Na žalost bo naslednje leto Grintovec odpadel, ker bo v Kamniški Bistrici potekalo Evropsko prvenstvo v gorskih tekih. Čez slab teden me čaka še nekoliko težja preizkušnja, Redbull K3, kjer bo potrebno v 10 km premagati kar 3000 višinskih metrov. Upam, da bom brez večjih težav prišla na vrh 3500 m visoke gore. O nastopu na Svetovnem prvenstvu pa bom še razmislila, saj bodo moje noge po napornem juliju potrebovale nekaj počitka.
Karmen Klančnik 